Župnijski vrtec Vrhnika

V sklopu letošnjega tedna otroka smo v našem vrtcu pripravili kar nekaj dejavnosti, s katerimi smo otrokom približali čarobnost jeseni. Ta čas je kot nalašč za raziskovanje narave, igro in ustvarjanje, kar smo tudi izkoristili pri vseh naših aktivnostih. Glavno vodilo je bilo, da otrokom omogočimo čim bolj neposreden stik z naravo, hkrati pa poskrbimo za razvoj njihovih čutov, gibalnih sposobnosti in ustvarjalnosti.

Otroci so se sprehodili po naravni čutni poti, kjer so otroci bosi hodili po različnih naravnih materialih, kot so storži, fižol, veje in kamni. Ta izkušnja je omogočila, da so se otroci osredotočili na občutek pod nogami in preko igre spoznavali raznolikost narave. V telovadnici je otroke pričakal veveričkin poligon, kjer so premagovali različne ovire, nabirali lešnike in želode ter jih kot veverice spravljali za ozimnico.
Posebno pozornost smo namenili igri in ustvarjanju z naravnimi materiali, kjer so otroci raziskovali naravne zaklade, ki jih prinaša jesen. Uporabljali smo vejice, liste, kamenčke, želode in kostanje, s katerimi so se otroci igrali in z njimi ustvarjali. Nepogrešljiva je bila tudi igra z jesenskimi plodovi. Buče, koruza, orehi in drugi plodovi so služili kot odlična osnova za igro, raziskovanje in stvarjanje. Del dejavnosti je bil namenjen spoznavanju dreves, njihovih plodov in ustvarjanju z jesenskim listjem.

V tem tednu so se otroci srečali tudi z novo izkušnjo – menjavo vzgojiteljic. Ta dejavnost je popestrila vsakdan, saj so otroci imeli priložnost spoznati različne vzgojiteljice, vsaka pa je s seboj prinesla nekaj novega, bodisi v obliki igre ali ustvarjalnih dejavnosti.

Celoten teden je bil prežet z radovednostjo, raziskovanjem in ustvarjalnostjo. Otroci so skozi igro, ustvarjanje in gibanje spoznavali naravo in njene jesenske čare. Dejavnosti so jim omogočile, da so razvijali različne veščine in hkrati uživali v barvitem svetu jeseni. Tedni, kot je teden otroka, so neprecenljivi, saj otrokom omogočajo, da skozi igro in raziskovanje spoznavajo svet okoli sebe na način, ki je prilagojen njihovim potrebam in razvoju. Jesen pa je bila tudi tokrat odlična učiteljica.

Veronika Petkovšek

Čas beži, hiti, nas priganja, lovi, a v Župnijskem vrtcu se ustavi vsak dan, da skupaj zmolimo molitev Zdrava Marija. Mesec oktober je namreč mesec rožnega venca, na kar vsako leto spomnimo tudi starše naših otrok.

V jesenski mesec smo zakorakali s polno paro motivacije, navdušenja, predvsem pa povezani v molitvi. Vsak dan se zbiramo pri molitvi in na rožni venec dodamo eno kroglico z namenom zakaj smo zmolili. Povabljeni so tudi starši, da obogatijo naše velike rožne vence na plakatih s svojimi prošnjami. Tako bo molitev uslišana za celo vrtčevsko družino. Poleg molitve pa se v vrtcu dogaja še marsikaj. Od 7.10 do 11.10 obeležujemo teden otroka. Koordinatorke so pripravile polno različnih dejavnosti: tombola jesenskih plodov, čutna pot v telovadnici, menjava vzgojiteljic po skupinah, zagotovo najzanimivejši del pa je kostanjev piknik v popoldanskem času za vse otroke, starše in vzgojiteljice, torej celo našo vrtčevsko družino, če nam bo le vreme naklonjeno. Otroci stari 4-5 let gredo v oktobru za tri dni na kmetijo, kjer bodo zagotovo uživali.

V letošnjem šolskem letu sta se odprli dve novi skupini enoletnikov. Veliko je še navajanja, a nam gre odlično! V ta namen, smo sestavile tudi eno pesmico.

Oblački smo mi,

zaenkrat zalivamo vse kar govori,

saj navajamo na vrtec se vsi.

Seveda smo tudi dobre volje,

vsak dan nam je bolje.

Meta in Barbara nas s sive v belo barvo spremenita,

s pesmico nam naš obraz razveselita.

Celo leto bomo se igrali,

raziskovali in poslušali,

se pogovarjali veliko,

tudi dudam postavili bomo piko.

Voziček pa res je prava stvar,

na sprehodu zelo nam pride prav,

a kmalu bomo v vrtcu ga pustili,

saj hoditi z vrvico bomo se naučili.

Pozdravljamo vas res lepo,

naj sonce sije nam vse dni toplo,

ljubezen greje naj naša lička,

in srečna vsa bo naša hiška!

»Molitev lepa za vsak dan, le moli rad jo, o, kristjan …« pa nas vabi vsaki dan.

Skupina Oblački

Tok, tok, tok! Kdo je? Ooo september si že ti? Pa saj smo ravno včeraj odšli na počitnice, plezali po gorah, se namakali v morju in dali možgančke na pašo. Sedaj pa so se straši že vrnili v službo, šolarji so se zakopali v knjige in zvezke, mi ˝vrtičkarji˝ pa spet objeli svoje prijatelje ki smo jih pogrešali čez poletje. Vzgojiteljice so nam ob novem šolskem letu uredile naše igralnice in kotičke v njih založile s skrbno izbranimi igračami. Naredile so tudi že načrt za dejavnosti čez celo leto in nam predstavile rdečo nit našega celoletnega projekta, ki bo: SLIŠIM, POSLUŠAM, GOVORIM. Kaj vse se bo dogajalo na to temo pa izveste tekom leta v še kakšnem izmed naših člankov, mi pa vemo, da nas čaka leto polno zanimivih in poučnih vsebin. Vas pa povabimo, da ob tem tudi vi malo razmislite: ali si znamo prisluhniti? Znamo res en drugega slišati? Znamo izraziti svoje mnenje, oziroma sprejeti mnenje drugega čeprav je drugačno od našega? Preden naslednjič hitite odgovarjat in delit nasvete, poslušajte sogovornika, mu res dobro prisluhnite in potem saj veste kako gre naprej…lepa beseda lepo mesto najde. Kot se pa seveda za vsak začetek spodobi bomo tudi naš začetek šolskega leta blagoslovili s skupno Sveto mašo, pri kateri bomo z glasnim petjem ob kitari sodelovale vse vrtčevske skupine. Vsem nam pa tudi vam želimo lepo novo šolsko leto polno zdravja, igrivih nasmehov in novih dogodivščin!

Skupina Angelčki

Ko se imamo lepo in počnemo zanimive stvari, naš čas kar leti, kot radi rečemo. Odrasli to najbolj opazimo pri dopustu, ki se komaj začel, pa ga je že konec, otrokom pa čas najhitreje mine med igro in raziskovanjem.

Da je bilo tega res veliko, smo skozi vse poletje poskrbele vzgojiteljice v Župnijskem vrtcu. Naši najmlajši so imeli letos prav posebno, senzorno poletje, kjer so prišli na svoj račun vsi njihovi čuti. Skupaj smo raziskovali, kako nastaneta blato in led. Iskali in packali smo v blatnih lužah in v na pol posušeni strugi Ljubljanice. Po gozdu smo nabirali naravni material in z njim ustvarjali čutne poti in senzorne posode. V slednjih smo odkrivali kaj se zgodi, če med listje, mah, zemljo, storže, ... pomešamo vodo in seveda packamo. Vodo smo prelivali v različnih posodah, se v njej namakali in iz ledu klesali zamrznjene igračke. Dodali pa smo ji tudi različne okuse (meto, meliso, limono...) ali jo skupaj s sadjem spreminjali v napitke in zmešančke.

Med tem so naši starejši vrstniki odpotovali globoko v pravljične dežele. Hladili so se med debelimi zidovi mogočnih gradov, raziskovali grajske ječe, postajali pogumni vitezi, reševali princese in se borili s krvoločnimi zmaji. Lahko se pohvalimo, da, razen tistih, ki so nas zapustili, ker odhajajo med šolske klopi, nismo izgubili nobenega viteza, niti princese. :)

September je v naš vrtec prinesel nove otroške glasove in obraze, ki so prišli nabirat zanimive izkušnje, nove prijatelje in lepe spomine. Morda prve dni malce sramežljivo, a kaj kmalu se bosta začetni jok in trema spremenila v smeh in živahen direndaj. Tudi vzgojiteljice smo se z dopustov vrnile polne novih idej in z veliko zalogo objemov in poljubčkov za novo šolsko leto. Če vas zanima, kaj vse bomo ušpičili skupaj, pa le prelistajte prihodnje številke časopisov.

Anamarija Košir

12. marec velja za dan, ko praznujemo slovensko valentinovo ali bolje rečeno Gregorjevo - dan, ko se ptički ženijo in ko pozdravljamo pomlad. Še danes je na praznik vezanih mnogo zanimivih običajev, ki razveseljujejo predvsem najmlajše.

Naše babice in prababice bi znale dobro povedati, kaj je nekoč pomenil današnji dan ptičje ženitve. Povezan je bil z daljšimi dnevi, ki so s seboj prinesli več dnevne svetlobe. Tako so lahko ljudje dlje časa opravljali dela pri naravni svetlobi in ne več samo ob sveči.
Prav sv. Gregor je namreč tisti, po katerem je praznik dobil ime. Šlo je za svetnika Gregorja Velikega in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Ko je veljal še star, julijanski koledar, je godoval na 21. marec, ki danes velja za prvi pomladni dan.
Tisti, katerih delo je bilo vezano na sveče in petrolejke, pa so jih na ta dan spustili po vodi, saj jih v naslednjih mesecih niso več potrebovali. Ta običaj je v nekaterih delih Slovenije živ še danes. Na predvečer gregorjevega tako imenovane gregorčke – plovila s svečkami, ki so vsako leto bolj barvita in izvirna izdelujejo in spuščajo otroci iz našega vrtca. Tako smo Iskre imele gregorjeve delavnice z očki. Nastale so prav mogočne ladje, križarke in splavi. Pri izdelavi, so očki še bolj uživali kot otroci, saj so lahko pokazali svojo ustvarjalno stran in nas navdušili.
V našem vrtcu pa si zaposleni iz gregorjevega dneva, naredimo kar gregorjev teden. Vsak dan svojemu ''izbrancu'' nameniš manjšo pozornost, darilce, misel in si s tem polepšamo dneve, olajšamo težje trenutke in poskrbimo za bolj zabaven in pester teden.
Pri nas se kar veliko dogaja. Namreč v mesecu marcu smo Iskre in Lune obiskale Postojnsko jamo. Najprej smo se z vlakcem odpeljali v notranjost jame, kjer smo si ogledali najrazličnejše kapnike. Od stalagmitov, stalaktitov pa vse do stalagmatov. Videli smo tudi zavese, ''špagete'' in se čisto tiho sprehodili mimo spečega jamskega zmaja. Prečkali smo reko Pivko, potem pa smo v daljavi videli velik akvarij. Ko smo prišli bližje, smo opazili, da notri prebivajo čisto prave človeške ribice! Kar nismo se jih mogli nagledati, pa smo vseeno mogli naprej, da nebi zamudili vlakca. Otroci so bili zelo navdušeni nad vlakcem, še najbolj pa nad človeškim ribicam. Ta izkušnja jim bo zagotovo še dolgo ostala v spominu, saj še danes v peskovnikih radi kopljejo Postojnsko jamo in gradijo mostove čez reko Pivko.
Ob vsem tem, pa smo imele starejše skupine plavalni tečaj, kjer smo se nekateri spoznavali z vodo, nekateri pa postali že pravi plavalci. Komaj čakamo, da vidimo, kaj nam prinese mesec april.
Skupina Iskre

Pri otroku so najpomembnejše štiri stvari: ljubezen, vrednote, meje in potrpežljivost. Otroka stisnemo k sebi, ga ljubkujemo in mu povemo, koliko nam pomeni. Najpomembnejše je, da z otroki uživamo in da nam je vsem lepo. To jim bo za vedno ostalo v spominu. Spominjal se bo, da smo se skupaj igrali, sprehajali, brali, pekli in se na sploh imeli fino. Najdragocenejši je čas, iskrenost in toplina z njimi. Dajmo otroku močne korenine, čvrsto deblo in mogočno krošnjo, da bodo lahko sledili svojim sanjam. To počnemo tudi vzgojiteljice, zato smo v mesecu oktobru poskrbeli za otroke še toliko bolj v tednu otroka. Mesec smo začeli s skupnim pohodom s starši, na katerem so bile med potjo zastavljene naloge, na cilju pa so si lahko privoščili dobrote, ki smo jih skupaj z otroki pripravili v dopoldanskem času. Imeli smo evakuacijo in gasilci so nam pokazali svoj gasilski tovornjak, katerega smo si z navdušenjem ogledali. V tednu otroka pa so nas obiskale še eksotične živali.

Kakšen teden kasneje so Zvezdice in Plameni odšli na kmetijo, kjer so imeli polne roke dela. Poskrbeli smo tudi za zobno preventivo naših otrok.

Seveda smo izkoristili vreme kolikor se je le dalo in smo hodili na sprehode, si ogledovali lepe jesenske barve in srečali tudi kakšne živali, ki smo si jih z zanimanjem ogledali.

Tudi zaposleni smo odprli svoja srca duhovnemu dnevu, kjer smo se zaposleni katoliških vrtcev srečali ob besedah duhovnika Jureta Koželja. Odprtih rok in src, se podajamo novim dogodivščinam naproti.

Skupina Iskre

Letos bo 13 let od kar sem zaposlena v Župnijskem vrtcu Vrhnika. Sam vrtec bo letos praznoval 32 let obstoja. Zadnjič smo se pogovarjale s sodelavkami in ugotovile, da imajo ljudje o našem vrtcu zelo zanimive predstave. Vsaka je podelila kakšno svojo izkušnjo. Tako sem zbrala nekaj mitov, o katerih nas ljudje sprašujejo. Pa da vidimo, kateri držijo in kateri ne.

1. V Župnijskem vrtcu so vzgojiteljice nune.

Hja, tole definitivno ne drži. V celotni zgodovini vrtca je bila v njem zaposlena le ena nuna. Pa še ta za dve leti in pol. Iz vrtca je odšla leta 2009, tako da je nisem imela priložnosti spoznati. Je pa ena od vzgojiteljic nekoč zapustila naš vrtec in vstopila med nune. Kmalu je spoznala, da njena odločitev ni prava. Izstopila je, prišla nazaj k nam in sedaj srečno poročena pričakuje četrtega otroka. Zgodbe so različne, veliko pa nas je precej daleč od nun.

2. V vašem vrtcu se cel dan moli in vsak dan hodite k maši.

Naš vrtec ima koncesijo. To pomeni, da je naš program enak kot v vsakem državnem vrtcu, je pa obogaten z verskimi vsebinami. Celodnevne molitve še odrasli ne bi zdržali, kaj šele otroci. Res pa zmolimo ali zapojemo pred zajtrkom in pred kosilom. Praznujemo cerkvene praznike, kot so božič in velika noč. Starejše skupine gredo za kakšen praznik tudi v cerkev k maši. Včasih kakšna od starejših skupin obišče tudi mašo v Domu upokojencev Vrhnika, kjer imajo maše enkrat mesečno, če ni ravno sezona hujših obolenj. Tam otroci sodelujejo s petjem in polepšajo dan starejšim. Tudi za uvod ali zaključek šolskega leta znamo imeti kakšno skupno mašo, ki pa jo obiščejo nato vsi otroci in je njim prilagojena. Torej da, v našem vrtcu so verske vsebine, vendar pa le-te ne potekajo cele dni.

3. V Župnijski vrtec se lahko vpišejo le krščeni otroci.

No, tudi tole ne bo držalo. Ob vpisu otroka vas nihče ne bo vprašal, ali je vaš otrok iz verne družine, če sta starša poročena in ali je krščen. Tudi k nam vpisani otroci niso vsi iz katoliških družin. Tekom svojega dela sem imela v skupini otroke iz pravoslavnih, muslimanskih in ateističnih družin. Morda še kaj drugega, pa ne vem, ker jih ne sprašujemo. Nekaterim so namreč všeč vrednote, ki jih otroci dobijo v našem vrtcu. Ali pa jim je vrtec priročno blizu in jih verske vsebine ne motijo.

Morda ste sedaj tudi sami našli kakšen odgovor o našem vrtcu, ki vas je begal. Jaz se tu prav dobro počutim, rada pridem v službo, saj se sodelavke dobro razumemo in je kolektiv prijeten. Če bi vas mikalo, da bi tudi vaš otrok postal del naše zgodbe, lahko najdete vpisnico na naši spletni strani.

Monika Kastelic

To dobro vemo tudi vsi v Župnijskem vrtcu in to vsakodnevno prenašamo tudi otrokom. Vse je povezano med seboj, tako kot družino druži kri.

Mesec april je v našem vrtcu vedno v znamenju dneva Zemlje (22.4). Ves teden pred soboto so v vrtcu potekale dejavnosti, s katerimi smo otrokom še bolj intenzivno, kot sicer, želele privzgojiti skrb do našega planeta, narave, skrb do čistega okolja v katerem živimo, skrb do ravnanja z odpadki, skrb do racionalnega ravnanja z naravnimi dobrinami, skrb do urejenih prostorov, kjer živimo, skrb do samega sebe. Vse skupine so tako poskrbele za svoje igralnice, vrtičke, igrišče... Poiskali smo si tudi svoj prostorček v naravi in opazovali, občudovali in prisluhnili zvokom iz narave. Skušali smo zaznati, kako nas narava lahko pomiri, osveži, napolni z energijo in željo po vnovičnem snidenju. Skozi vse sprehode in raziskovanja smo odrasli, že neštetokrat spoznali, kako narava blagodejno vpliva na otroke. Ne potrebujejo nobenih igrač, umetnih materialov, da so lahko srečni. V gozdu vedno najdejo zaposlitev v raziskovanju tal, žuželk, teku, skakanju, plezanju, opazovanju, nabiranju, ... Narava nam ponuja nešteto možnosti, le omogočiti je treba snidenje z njo in otrokom, to pomeni, več kot vsaka risanka ali videoigrica, če se le odrasli tega dovolj zavedamo. Družine so tudi doma sodelovale in v vrtec prinašale posajene rožice, s katerimi smo okrasili glavni vhod, skrbno so pošiljali tudi utrinke iz izletov v naravi. V popoldanskem času smo v sredini tedna na široko odprli vrata vsem obiskovalcem, ki jih zanima naš vrtec. Pokazali smo jim, na kakšen način poteka delo v našem vrtcu, kakšni so naši prostori in oprema, kje naši otroci prebivajo, se učijo, smejijo, spijo in uživajo med tednom, ko njihovi starši pridno delajo v službi. Vsi obiskovalci so si lahko ogledali prostore v obeh enotah, zunaj pa smo pripravile kar nekaj delavnic, pri katerih so otroci lahko uporabljali reciklirane materiale. Z izdelki smo okrasili vrtec.

Topli dnevi so nas prijetno pogreli in nas zvabili iz bundic in debelih jaken, a seveda ker je sledil april, ki velja kot deževen in hladen, smo jih zopet nadeli. In prav je tako! Naj bo april deževen, saj za dežjem vedno posije sonce. Pred nami je maj, ki bo že rahlo dišal po morju, saj starejši dve skupini odideta na letovanje na Debeli Rtič, kjer dogodivščin ne bo manjkalo. Naj bo tako tudi pri vas!

Vtise zbrala Meta Žitko