OKTOBER PRI SKUPINI MAVRICE natisni

Bili smo zelo aktivni. V šali bi lahko rekli takole: "V mesecu oktobru je Gospodu Bogu z našo pomočjo uspelo ustvariti vse, kar je še manjkalo." Iz čudovitega vesolja je bila izbrana Zemlja kot poseben planet z izredno pestrostjo življenja v morju in na kopnem.Sprva je kazalo, da sploh ne bomo splavali iz vode. V njej je bilo namreč veliko zanimivih bitij, o katerih smo vedeli povedati svoje izkušnje. Najbolj domači smo si bili z morskimi ježki in posledično z iglicami v podplatih. Počitniške izkušnje!

Sledilo je rastlinje na kopnem. Hvala Bogu se lahko Vrhničani veselimo pestrega zelenja, nas pa je "odneslo" v džunglo, ki je dan za dnem bolj pestra nastajala pod našimi rokami z vsem, kar sodi tja. Ni manjkalo ovijalk, palm in na njih banan in kokosov, potem pa še kač,opic,raznovrstnih ptic.... pa kaj bi naštevali. Če nadaljujemo z opisovanjem boste imeli morda tudi vi malo težav- tako kot mi. Vas zanima kakšne težave se pojavijo, če imaš v igralnici džunglo? Ne, ne lovijo nas kače, na nosove nam ne padajo kokosovi orehi... Zmanjkuje nam prostora za ležalnike, saj gremo po kosilu radi še malo podremat. Toda zdaj ne bomo spali!

V oktobru smo se spomnili še svetega Frančiška, ki je ljubil vse stvarstvo in ki je zavetnik živali in vsega lepega.V popoldanskem času smo imeli skupaj s starši Frančiškove delavnice. Napolnili smo dolino pod vrtcem in ustvarjali do večera.
Živali so nas potem obiskovale v vrtcu ali pa smo jih mi obiskali pri njihovih lastnikih.
Opazovali smo gosenico, pestovali in tudi božali madagaskaskega ježka, ki se je obnašal kot mi v septembru na športnem igrišču, ko smo imeli kros. Njegove majhne nogice so ga komaj dohajale. Zajček se nas ni bal,saj smo bili tihi in nežni. Želvo smo božali in raziskovali njen oklep. V skupini opravlja praktični del šolanja deklica Maruša, ki je velika ljubiteljica živali. Povabila nas je na svoj dom in tam smo imeli kaj videti in hraniti: vietnamskega pujsa, psičko Kepi, ki je kar poplesavala okrog otrok, pa dolgodlakega zajčka ……kot majhen živalski vrt.

Krona stvarstva pa je človek. Končno smo ga dočakali. Bog je ustvaril Adama in Evo. Potrebovali smo dva obrisa. A ni ostalo le pri tem. Vsi smo obrisali telesa, te obrise pobarvali, obstrigli, ter z njimi okrasili stopnišče. Saj tudi prva človeka nista ostala sama na Zemlji.

Nasprotno. Ljudi je bilo čedalje več. Tam, kjer so bili, jim je začelo primanjkovati prostora, zato so se odločili, da bodo vzeli pot pod noge in odšli po svetu. In so šli. Nekateri zelo daaaaaaaleč. In kar naenkrat smo se v pogovoru po misijonski nedelji tako znašli med Indijanci. Kaj smo se naučili pri njih, vam povemo naslednji mesec, seveda, če se do takrat že vrnemo. Trenutno smo na raziskovanju v Ameriki.