MOJE RAZMIŠLJANJE OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA natisni

 

Med počitnicami sem opazovala čebelje družine. Čebele so znova in znova izletavale in se vračale. Iskale in prinašale so, kar je potrebno za njihovo življenje. Bolj ali manj uspešno. Vedno znova pa so se trudile, vztrajale. Če jih natančno opazuješ, zaznaš njihov življenjski ritem.

Tudi dogodki v našem življenju tečejo v ponavljajočem ritmu, le da se vmes soočamo s krizami, dvomi, trpljenjem, morda obupom, bolečino, pa tudi s svetlimi žarki veselja, ki nas v teh ponavljajočih krožnicah vsakdana izstrelijo v posebno krožnico, kjer se nam zdi življenje nepopisno lepo in ena sama radost.

Ne glede na to, v kateri krožnici doživljanja se nahajamo, se je pričelo novo šolsko leto. Rekli boste: » Ne za vse, mi smo že v penziji!« ali pa »Naš je še v vozičku!« Jaz pa mislim, da za vse.

Naj razložim?!

Za nekatere je začetek šolanja šokanten. Kriza se lahko vleče nekaj časa. Drugi bodo zaplavali v šolsko učenost igraje in z velikim navdušenjem. Učiteljski poklic je zahteven. Poleg tega, da imajo učitelji svoje družine in svoje skrbi, naj bi začutili svoje »službene« otroke in jih spremljali, spodbujali, bodrili, kakor individualno potrebujejo. Če niste ne šolar, ne učitelj, prosim, molite zanje, za ene in druge.

Službe so danes zahtevne, tempo življenja na trenutke nor. Starši pa smo samo ljudje. Kako se umiriti, slišati a ne razvaditi otrok, jih naučiti na red in odgovornost in ob vseh obveznostih ne izgubiti notranjega miru, potrpljenja, vztrajnosti? Če ste starši, molite za dar Sv. Duha, če niste, molite prosim za tiste, ki to pomoč potrebujejo.

Mnogi so podlegli mnenju, da je pomembno samo izobraževanje, vzgoja za vrednote pa ne. Vse bolj pa se kaže, da z vrednotami pade vse in se znanje uporabi v škodo človeštva. Prosimo torej vsi skupaj zase in drug za drugega, da bi bili varuhi vrednot in jih živeli ter tako sejali seme zgleda, kar pa ni vedno preprosto in lahko.

Nekaj prvih dni bo na cestah poostren nadzor nad prometom in posebna skrb za šolske otroke. Kot vozniki z upoštevanjem predpisov veliko pripomoremo k varnosti vseh udeležencev v prometu. Vedno, ne le v prvih dneh. Med tem, ko čakamo v nam dobro znanih kolonah, lahko prosimo UČENIKA za vse mimoidoče, mimo vozeče, za blagoslov dneva.

Pa se ozrimo še v Župnijski vrtec od koder prihaja to razmišljanje.

Uvajanje novinčkov. Za mnoge starše težak mejnik. Če se zavedamo, da je otrok rojen za svet, da vanj vstopi, ga spozna, razišče in oblikuje, nam je lažje, ko naredi korake proč od nas. Vedno znova pa ima naročje, kamor se varno vrača. K temu sodi tudi zaupanje v vzgojiteljice, h katerim otroci pridejo. Skupaj poiščimo varno pot po kateri se bodo otroci odprli življenju.

Prvošolčki, odšli ste! V nas pa ste pustili sledi, neizbrisne. Zapisani ste v spominski knjigi našega srca. Pred vami so črke, besede, povedi, zgodbe. Naj bodo svetle. Štejte in opravljajte dobra dela a se z njimi ne hvalite. Dobrota je posebno seme, ki klije po skrivnostnih zakonih. Razmigajte in razgibajte dušo in telo. Ohranjajte lepe spomine in pozabite hudo. Tisto, manj prijetno, naj vas utrdi, da boste močnejši za preizkušnje, ki pridejo. Pridejo zagotovo.

Najboljša popotnica za življenje je srčna dobrota. Kdor ji dovoli, da se v njem razraste, ima dovolj moči, prave smerokaze in jasen cilj pred seboj. Naj se razraste in polepša svet.

In tisti, »naši taveliki«, ki ste v vrtec vpisali že svoje otroke, ki ste že zaposleni, ki študirate, diplomirate ali se iščete…..Tudi na vas mislimo, tudi za vas prosimo, se zahvaljujemo, da smo del poti preživeli skupaj. Tudi vam pozdrav in dobre želje.

Se strinjate, da se je šolsko leto začelo za vse? Vsi imamo polno dela!

Anica Košir Kropivšek