Končno smo dočakali dan, sredo, 22.10.2014, ko smo se z avtobusom odpeljali visoko v hribe, točno na Čateno Raven nad Škofjo Loko. Že zjutraj je bilo vzdušje v skupini fantastično, saj so otroci bili zelo navdušeni, polni pričakovanja in želje po bivanju nekje drugje.

Vzgojiteljice smo se sprva zbale, da sploh ne bomo prišle do tja gor, saj so bile prejšnjo noč poplave v Poljanski dolini, in ko smo se peljali, smo vsi opazovali, kako je voda po travnikih in poljih izkopala kanale in vse poplavila. A nas ni to nič prestrašilo. Varno smo prispeli na cilj, kjer nas je že čakal gospodar kmetije s svojo ženo. Postregla sta nam s slastno malico, potem pa smo se porazdelili po sobah in razpakirali kovčke. Kako zanimivo jih je bilo opazovati, ko so si razkazovali nove pižame, zobne ščetke, paste, oh da svetilk ne omenjam.

Pred kosilom smo odšli še na krajši sprehod v bližnji gozd. Vreme je bilo jasno in pogled se nam je razlegal po Škofjeloškem hribovju. Otroci so bili navdušeni nad naravo, koliko hribov in planjav smo našteli, cerkvic na hribčkih in dolin pod nami. Po kosilu pa se je začelo končno »dogajat po kmečko«!

V treh dneh smo počeli veliko zanimivih stvari. Molzli krave, kosili, grabili, se vozili na vozu, prešteli zajčke v hlevu, hranili koze, pobirali sadje pod drevesi, stiskali mošt, spuščali po žici, jahali konja, gugali na trojni gugalnici, ogledali cerkev na hribčku, klekljali, mesili in oblikovali kruh, iskali zaklad, imeli sprehod s svetilkami ter se sprehodili do smučišča Stari vrh. Vsak večer je bil nekaj posebnega. En večer smo imeli pižama ples, drug pa smo iskali pajke s svetilkami v najbolj skritih kotih sobe.

Noben otrok ni tarnal po starših, saj je bilo dogajanje res pestro in za otroke še kako zabavno. Vzgojiteljicam je bil ves trud zagotovo poplačan, ko so otroci bili ves čas nasmejani, polni radovednosti in pripravljenosti za pomoč na kmetiji, zvečer pa so sladko zaspali.

Meta