Včasih kar dvomimo, da je to res, saj je vreme povsem aprilsko, kot da bi se ustavil čas prav v aprilu. Ko smo pogledali internetno stran, smo bili spet presenečeni. Da, čas se je res ustavil – tam, na zaključku posta. Sploh se ne oglasimo, kot da bi pozabili »vstati od mrtvih« in bi še vedno čakali veliko noč. Ni nam zmanjkalo črnila, niso »pregorele« povezave, le čas nas je povozil. Še dobro, da le čas in ne kaj hujšega.

Še smo tu, v Župnijskem vrtcu, delavni, da le kaj. Na spodnjem igrišču smo zgradili majhno kapelico, »Plameni« so z vzgojiteljico izdelali lep mozaik (malo smo pomagali tudi mi). Uredili smo njeno okolico, posadili zelišča in cvetice. Gospod župnik  jo je blagoslovil in nas tudi. V maju smo se v zgodbah srečevali z Anžetom in Ano, dvojčkoma, ki sta iskala čudeže. Sprva je šlo težko, ko pa so se jima odprle oči, sta ugotovila, da živita obdana s čudeži, ki se jih sploh nista zavedala in da sta sama še največji čudež poleg Božje ljubezni, ki se neprestano izliva na nas. Svet krog nas je čudovit in naša naloga je, da ga ohranimo v lepoti, ki ga krasi.

Spet smo odpotovali  v zgodovino in poklepetali z očakom Noetom, ki je zgradil veliko ladjo in rešil svojo družino in živali. Ker se obnašamo prijazno do narave, smo material, ki je sestavljal piramido, uporabili še za barko, le nekoliko drugače smo ga razvrstili. Dobro smo zadelali vse špranje in brez skrbi preživeli vsa deževja  in pretrese do današnjega dne.

Če povem po pravici, tudi barke ni več, saj nam je golobica prinesla zeleno oljčno vejico. Živali so se želele vrniti v svoje okolje in zaživeti v prostosti.

Tudi mi smo jo «mahnili« na svež zrak  in prehiteli Angleže. Kaj ima to opraviti z njimi? No, v našem vrtcu je sedaj JUNIJADA. Kaj je to? Ste radovedni? Kar bodite! Radovednost je koristna.

Če boste v novice pokukali sredi junija, boste izvedeli. Do takrat pa lep pozdrav.

Šolarji, dobro se držite, potrudite se. Splača se.                    

Mavrice z Mojco in Anico