|
Kljub zimskemu času snega ni in ni hotelo biti. Zimo smo si ustvarili sami. V zgodbi smo obiskali Babico Zimo. To je prijazna gospa, ki nam letos sneg natrese le občasno in nam pravega sneženega moža ni uspelo narediti. Kepe pa so letele, sneg smo prevažali s kamioni in z njimi švigali sem ter tja, da smo bili pošteno prepoteni…
Na svečnico smo pospravili jaslice, saj je sveta družina zbežala v Egipt, še prej pa so Jezusa darovali v templju. Kako je to bilo, smo si predočili s pomočjo kateheze Dobrega Pastirja po Montessori metodi.
K svetemu Blažu so se za zdravje grla priporočale naše babice, mame, pa tudi mi sami smo prejeli Blažev blagoslov in blagoslovljene bonbone, ki so bili ta dan še posebej sladki.
Spoznali smo gospoda Franceta, našega velikega pesnika, ki je napisal pesmi za polno knjigo, tudi tisto o domišljavi Urški, ki jo je Povodni mož »kr u vodo odvleku in pol je bil vrtinc in je uba požrl. Pa je grmel, pa še dž je mal padov, pa nikol več niso vidl tisto Urško, k je bla domišljava tko.« Ta gospod France je napisal tudi »pesem za Petra Prevca, pa mi stojimo, k Petra Prevca poslusamo«. Himna, smučanje, slovenstvo, ponos, domovina, vse v eni sapi, v enem predalčku, vse v enem piskrčku. Toda dobro je biti ponosen, ponosen na naše, slovensko. Ogledali smo si simbole naše države in jih razložili. Nekateri so »šivali« slovenski grb.
Sprehodili smo se tudi po starem delu Ljubljane in tam »srečali » Franceta Prešerna. Na škofiji nas je sprejel g. škof Franc Šuštar in pokazal grbe vseh dosedanjih škofov. Tega ne vidi kar vsak, mi pa smo!
Na pustni torek smo gostili zanimive goste. Predstavili so se kot »maškare«. Niso bili zgovorni, bolj so kimali, plesali in zganjali pustne norčije.
Na pepelnico smo imeli obred pepelenja in se dogovorili, da se bomo trudili z dobrimi deli doma, v vrtcu, povsod. Naj se dobrota naseli povsod, kjer bomo in lepše nam bo.
Pred nami je živelo že veliko ljudi, ki so živeli zato, da so delili dobroto in plemenitili svet. Najprej smo spoznali Mater Terezijo in njeno življenje. Gospod Blaž nam je pokazal fotografije z njegovega obiska Kalkute, kjer je ta dobra žena delovala. Kot deklica je rada pela, mi tudi. Naučili smo se pesem, ki govori o dobroti, saj tudi mi želimo biti lučke dobrote. Ogledali smo si risanko o tem, kako je pomagala najbolj ubogim med ubogimi. Med predvajanjem risanke pa so tudi našo igralnico zapustili avtomobili, kocke, telefoni, žebljički….Nismo postali najbolj ubogi med ubogimi, smo pa dobili drugačen material za ustvarjanje, sestavljanje, zlaganje in z vsem tem se učimo graditi, se dogovarjati, prilagajati, načrtovati skupaj.
Obiskala nas je redovnica s. Lucija Nastran, ki je več let delala v vrtcu v Murski Soboti in je dobro vedela, kako navdušiti otroke za poslušanje in sodelovanje.
David Horvat, ki dobro pozna Indijo jo je predstavil z besedo in sliko. Pravi popotnik z mnogimi izkušnjami. Ko smo se vrnili v igralnico, smo sedli na preprogo, tako kot v Indiji in prižgali dišečo svečko. Kasneje pa je postala to čudežna preproga za piknike, počitek, za sestavljanje mesta in še kaj bi se našlo.
Do konca meseca se bomo srečevali še z Antonom Martinom Slomškom, njegovimi basnimi, pesmimi in si ogledali današnji pouk v OŠ Ivana Cankarja. Tako se že pripravljamo na pravo šolsko učenost.
Anica Košir Kropivšek
|
