Bela dvorana

Galerija slik

Župnijski vrtec Vrhnika
Voljčeva 21
1360 Vrhnika

Delovni čas:
Pon.-pet. 6:00 - 16:30



KDO BO ZMAGOVALEC? PDF natisni

 


Sodelavka mi je povedala, da jo je pretreslo, ko je v zadnji številki Našega časopisa videla toliko osmrtnic in ko sem se po korona čakanju vrnila na delovno mesto, sem izvedela o odhodih, ki so me zaboleli. Vsaka osmrtnica ima svojo zgodbo, svoje sporočilo in bolečino. In o čem pisati, govoriti, da ne bodo besede brez občutka, brez sočutja do tolikih težkih osebnih zgodb?! Ko nekaj močno boli te ne zanimajo ne kanalizacije, ne asfaltiranja ne sanacije.., moraš odžalovati, pustiti svoji duši, da se izjoče in spusti svojo ljubljeno osebo v, če verujemo, ljubeče Božje naročje. Tudi sama sem prehodila to pot. Šele čez nekaj let sem opazila, res videla, da sonce še sije, da je narava še zelena in da je svet še vedno živ.

Iz te perspektive in izkušnje gledam ta sedanji čas. Mnogo ljudi je prestrašenih. Bojijo se zase in za svoje, zlasti v povezavi z novo boleznijo. Veliko ljudi je odšlo v večnost! Mnogi so osamljeni in izgubljajo voljo do življenja. So tudi taki, ki se borijo, da bi zmagali v boju z boleznijo. Tisti, ki so zaposleni v službah, ki zdravijo, rešujejo, negujejo, so mnogi utrujeni in si želijo, da bi se lahko vsaj naspali….

V vrtcih pa vrvi, žubori, se bohoti življenje. Tudi v Župnijskem vrtcu Vrhnika. Otroci pripovedujejo in pripovedujejo, ne zmanjka jim ne idej ne besed. Žarijo od navdušenja in načrtov. Trenutek za tem pa se zbudi mizarska delavnica s čisto pravim otroškim orodjem, žeblji, kladivi, dleti, »vaser vago«… Nastaja ptičja hišica, ograja za plastične igrače, nekaj kar tako, z množico zabitih žebljev v katere zrejo žareče oči zmagovalca, ki si je upal, ki je znal, ki je zmogel. Sedaj je on super men! Ne samo on, tudi deklice niso zaostajale. Potrebno je bilo tudi lepilo in žaga za tisto, kar je bilo »viška«. Lakota, žeja? » Otroci, malica je!« In odziv? » A že? Ne, rajši ne, sej nismo lačni! Prid', glej kaj smo zbil! Lej, še tole desko bomo dal s'm gor…!« Navdušenje! Življenje gre dalje, je močnejše, vzdržljivejše in to me navdaja z veseljem.

Ustavilo se ni niti kulturno življenje. Pogovarjali smo se o tem, kaj sploh je kultura in ideje so bile zelo duhovite. Potem je vsaka skupina dobila svojo temo. Od likovne, glasbene, do zgodbic. Svoje kulturne dosežke smo zbrali skupaj, vzgojiteljice so jih razvrstile v Beli dvorani in ustvarile lično razstavo, ki smo si jo ogledale vse skupine ob skrbno upoštevanih navodilih. Tudi upoštevanje tega je kultura.

Morda je še najbolj živahno v skupini novinčkov pri Mavricah, kjer nekateri po vseh štirih raziskujejo svoj novi »vesoljski sistem« in se navajajo na »nove bivanjske razmere.« Oditi iz poznanih prostorov doma ni čisto enostavno!

Ko vidim in doživljam vse to, ko vidim veselost v očeh sodelavk in vedno znova okušam, da si pomagamo, se bodrimo in sočustvujemo, kadar boli, se znova zavedam, da življenje kljub vsemu zmaguje. V vrtčevski dolini že cvetijo zvončki! Napovedujejo zmago pomladi, pa tudi, če bomo morali še odmetavati sneg.

Ko sem bila mlajša, sem si želela napisati knjigo z naslovom »Kdo bo zmagovalec«. Verjetno iz tega ne bo nič, zato naj ima vsaj ta članek tak naslov. Odgovor pa je jasen. Zmagala bosta ŽIVLJENJE in DOBROTA.

Anica Košir Kropivšek