|
12. marec velja za dan, ko praznujemo slovensko valentinovo ali bolje rečeno Gregorjevo - dan, ko se ptički ženijo in ko pozdravljamo pomlad. Še danes je na praznik vezanih mnogo zanimivih običajev, ki razveseljujejo predvsem najmlajše.
Naše babice in prababice bi znale dobro povedati, kaj je nekoč pomenil današnji dan ptičje ženitve. Povezan je bil z daljšimi dnevi, ki so s seboj prinesli več dnevne svetlobe. Tako so lahko ljudje dlje časa opravljali dela pri naravni svetlobi in ne več samo ob sveči.
Prav sv. Gregor je namreč tisti, po katerem je praznik dobil ime. Šlo je za svetnika Gregorja Velikega in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Ko je veljal še star, julijanski koledar, je godoval na 21. marec, ki danes velja za prvi pomladni dan.
Tisti, katerih delo je bilo vezano na sveče in petrolejke, pa so jih na ta dan spustili po vodi, saj jih v naslednjih mesecih niso več potrebovali. Ta običaj je v nekaterih delih Slovenije živ še danes. Na predvečer gregorjevega tako imenovane gregorčke – plovila s svečkami, ki so vsako leto bolj barvita in izvirna izdelujejo in spuščajo otroci iz našega vrtca. Tako smo Iskre imele gregorjeve delavnice z očki. Nastale so prav mogočne ladje, križarke in splavi. Pri izdelavi, so očki še bolj uživali kot otroci, saj so lahko pokazali svojo ustvarjalno stran in nas navdušili.
V našem vrtcu pa si zaposleni iz gregorjevega dneva, naredimo kar gregorjev teden. Vsak dan svojemu ''izbrancu'' nameniš manjšo pozornost, darilce, misel in si s tem polepšamo dneve, olajšamo težje trenutke in poskrbimo za bolj zabaven in pester teden.
Pri nas se kar veliko dogaja. Namreč v mesecu marcu smo Iskre in Lune obiskale Postojnsko jamo. Najprej smo se z vlakcem odpeljali v notranjost jame, kjer smo si ogledali najrazličnejše kapnike. Od stalagmitov, stalaktitov pa vse do stalagmatov. Videli smo tudi zavese, ''špagete'' in se čisto tiho sprehodili mimo spečega jamskega zmaja. Prečkali smo reko Pivko, potem pa smo v daljavi videli velik akvarij. Ko smo prišli bližje, smo opazili, da notri prebivajo čisto prave človeške ribice! Kar nismo se jih mogli nagledati, pa smo vseeno mogli naprej, da nebi zamudili vlakca. Otroci so bili zelo navdušeni nad vlakcem, še najbolj pa nad človeškim ribicam. Ta izkušnja jim bo zagotovo še dolgo ostala v spominu, saj še danes v peskovnikih radi kopljejo Postojnsko jamo in gradijo mostove čez reko Pivko.
Ob vsem tem, pa smo imele starejše skupine plavalni tečaj, kjer smo se nekateri spoznavali z vodo, nekateri pa postali že pravi plavalci. Komaj čakamo, da vidimo, kaj nam prinese mesec april.
Skupina Iskre
|
